Prehajamo v zimski čas in pogostost raznih bolezni, predvsem prehladov in grip se v tem času pošteno poveča. K večji občutljivosti za okužbe pripomore hladen in suh zrak, ki izsuši ustno in nosno sluznico in onemogoči nastajanje protiteles, ki so v sluzi. Tudi podhladitve, zlasti mrzle noge, sprožijo obrambne reflekse, žile v sluznicah se skrčijo, s tem pa onemogočijo prihod imunskih celic, zato se v taki sluznici virusi bolj razmnožujejo. Poleg tega se v hladni sezoni več zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer je več kritičnih stikov z okuženimi ljudmi. K zbolevanju pripomore še okrnjena odpornost, ki je posledica stresogenih dejavnikov, značilnih za zimo – mraz, poslabšanje telesne zmogljivosti zaradi manj gibanja, slabša prehranjenost z vitamini, neugodno hormonsko stanje zaradi krajšega dne … Od tod razlika med pogostostnjo zbolevanja v topli in hladni sezoni.
Poleg zdrave prehrane, ki naj vsebuje čimveč sadja in zelenjave, ki so bogata z vitamini, minerali in drugimi bioaktivnimi snovmi, moramo v tem času upoštevati, da za boljšo odpornost skrbimo tudi s kakovostnim in dovolj dolgim spancem, redno telesno aktivnostjo ter tako, da zmanjšujemo stres v našem vsakdanu.
Hranila za krepitev imunosti so zelo raznovrstna. Pomembni minerali pri ohranjanju močnega imunskega sistema so cink in magnezij, selen in vitamini skupine B. Vitamina C in E delujeta kot antioksidanta. Antioksidanti so lovilci prostih radikalov v telesu, ki lahko poškodujejo naše celice. Maščobne kisline omega-3 delujejo protivnetno in spodbujajo imunski sistem kot celoto. Hkrati varujejo lasten imunski sistem pred pretiranim delovanjem, saj le-to lahko sproža alergije, astmo, seneni nahod in avtoimunske bolezni. Pomembna sta tudi minerala kalcij in mangan. Kalcij pomaga izdelovati encim, ki sodeluje pri uničevanju virusov in ga celice T uporabijo za onesposobljenje povzročitelja okužb. Mangan pomaga tvoriti interferone, ki so prva samoobramba, če je telo nekoč že bilo v stiku z vsiljivci. Interferoni popravljajo škodo, ki so jo povzročili vsiljivci, in ovirajo razmnoževanje genskega materiala vsiljivcev. Za imunski sistem so pomembne probiotične bakterije, ki okrepijo črevesni in sistemski imunski odgovor ter izboljšajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih. Izjemno pomembne so beljakovine oziroma prav vse aminokisline, saj so gradniki za izdelovanje protiteles.
Zavedati se moramo, da nas nenehno napadajo razni vsiljivci, telo pa mora nanje odgovarjati. Od dobre organizacije obrambnega sistema in redne oskrbe vojske je odvisno, ali bo telo v spopadu z vsiljivci iz boja izšlo kot zmagovalec ali poraženec – takrat seveda zbolimo. Razumeti moramo tudi, da snovi iz hrane, če bi jih jemali posamezno, nimajo enakega učinka, kakor če delujejo skupaj, torej sinergično. Pomembno je uživati raznovrstno zdravo, polnovredno hrano in sestaviti čimbolj uravnotežen obrok. Pravo naravno dopolnilo je hrana, ki je skupek vseh snovi, ki jih telo potrebuje.
Kje vse lahko najdemo naštete, za zdravje nujne, vitamine in minerale? Preverite v tabeli.
Bernarda Habe
dietetičarka ŠD 3ŠPORT
Hranilo |
Živilo, ki vsebuje hranilo |
CINK |
semenkah buč, v grahu, leči, govedina, puranje meso |
SELEN |
Čebula, česen, soja, jurčki, sončnična semena, puranje meso, tuna, ostrige, klapavice, indijski oreščki |
MAGNEZIJ |
motovilec, temna čokolada, fige, žita, riž, banane, fižol, polnovreden kruh, krompir, jabolka, mineralna voda |
VITAMINI B-SKUPINE |
ribe, žita, soja, jajca, meso ter različnem sadju-avokado, mango, melone, lubenice in zelenjavi (kislo zelje, koleraba, paprika, šparglji), v arašidih, orehih in drugih oreščkih |
VITAMIN C |
citrusi, peteršilj, acerola, aronija, šipek, zelena paprika, kivi, jagodičevje |
VITAMIN E |
olje pšeničnih kalčkov, mandlji, sončnično olje, lešniki, pinjole |
OMEGA-3 |
rastlinske: v avokadu, orehih, lanenem semenu živalske: v ribah |
KALCIJ |
sezamova semena, sardine, mleko in mlečni izdelki, tofu, suhe fige, zelena zelenjava |
MANGAN |
polnozrnat kruh in kosmiči, lešniki, stročnice, zelena zelenjava, ingver, klinčki, kokos, pravi čaj |
PROBIOTIČNE BAKTERIJE |
Fermentirani živilski izdelki |
BELJAKOVINE (AMINOKISLINE) |
rastlinske: v stročnicah, soji, ajdi, žitih ,živalske: v mesu, jajcih, ribah, mleku in mlečnih izdelkih |
Vir: Dr. med. Alojz Ihan, Ključ do zdravja je pripravljen imunski sistem
Marija Merljak, Zdravje je naša odločitev