… je bilo zapisano na tekaških majčkah, ki so jih prejeli tekači, otroci, ki so se nam v soboto, 11.4.2015, pridružili in tekli na Vzajemna otroških tekih Istrskega maratona. Kako »na mestu« je napis na majčkah! Tek je namreč eno najbolj osnovnih gibanj in človekova potreba po gibanju in teku je že od nekdaj ena pomembnejših. Da lahko tečemo, je, kljub temu, da se kdaj pa kdaj pritožujemo, velika sreča. Da lahko tečejo tudi gibalno ovirani in otroci s posebnimi potrebami, pa je tudi veliko zadovoljstvo – staršev, učiteljev, vaditeljev, trenerjev … in predvsem njih samih!
Na sončen četrtek, dva dni pred Vzajemna otroškimi teki Istrskega maratona, sem se odpravila proti Strunjanu, natančneje v Center za usposabljanje Elvire Vatovec Strunjan. Kar nekaj njihovih učencev se je namreč pripravljajo za sobotno tekaško preizkušnjo – tek za otroke s posebnimi potrebami in gibalno ovirane otroke.
S sedmimi otroki in tremi učiteljicami smo se zbrali na šolskem igrišču, kjer smo se najprej spoznali in se ogreli preko zabavnih tekaških iger. Koliko smeha je bilo, ko smo se spremenili v žabe in smo z dolgimi jeziki (mehka žogica v najlonkah) lovili muhe! Nato smo z vajami atletske abecede vadili tekaško tehniko, na tekaškem poligonu pa preizkušali naše koordinacijske sposobnosti in hitrost. Z velikim zanimanjem so otroci sodelovali in se tudi odlično izkazali. Le kako se ne bi, saj so vsi po vrsti športniki. Nekateri obiskujejo treninge atletike, drugi igrajo nogomet … in seveda smo za konec tudi »brcali« in streljali na gol.
Preden smo se razšli, smo rekli še nekaj besed o prihajajočem sobotnem teku in se nasmejani ter polni energije in pričakovanj, poslovili … do sobote,
ko so prišli, odtekli in zmagali!
Tanja Jerina
ŠD 3ŠPORT
