ADRENALINSKA NEDELJA V SUPER DRUŽBI
V marcu 2019 smo se tudi 3športovci udeležili Odprtega zimskega
veteranskega prvenstva Slovenije v plavanju. Tekmovanje je organiziralo ŠD Riba
in je potekalo v pokritem 25 metrskem bazenu v Kopališču Tivoli, Ljubljana.
Za naju (Katja, Sarah) je bil to prvi podvig takšne vrste zato sva
ga z mešanico navdušenja in strahu težko pričakovali že nekaj dni pred
tekmovanjem. Imeli sva vrsto pomislekov kaj vse gre lahko narobe – najprej
štart – da ne bo prehiter ali prepozen, nato skok – ali bodo očala ostala na
svojem mestu? Nato so naju skrbeli seveda še obrati tako pri kravlu kot pri
prsni disciplini, ki se malček razlikujejo od samega obrata pri kravlu, kakšna
bo konkurenca in navsezadnje kakšen rezultat bova imeli.
A na srečo sva imeli zraven izkušene sotekmovalce iz klubskih vrst
– Aljošo, Andreja in Robija, ki so nama pomagali s strokovnimi napotki in
moralno podporo. Ob strani nama je stala tudi
»podporna ekipa« (Tanja in Martina), ki je skrbela za psihološko in
fizično (poživila, okrepčila) kondicijo.
Začetek je bil zelo uraden, prihod sodnikov, nato himna, kar naju
(in verjetno večino navzočih prav tako) je navdalo s strahospoštovanjem.
Plavalcev se nas je zbralo nekje 140, kar lepo število.
Potem je sledilo razplavanje, začetek! Končno lahko damo ven nekaj
odvečne energije J in prvič
preizkusiva za naju nov, še neznan teren. Po razplavanju sva dobili končne napotke glede samega štarta in
nekaterih drugih tehničnih podrobnosti. No, potem pa se je začelo.
Na srečo so bili pred nama pri vsaki disciplini najprej na vrsti fantje,
tako, da sva imeli na voljo kakšno minuto več za pripravo.
Že pred tekmovanjem sva se odločili, da se bova preizkusili v treh
individualnih disciplinah – 50m prosto, 100m prosto in 50m prsno. Poleg tega sva
skupaj s fanti tekmovali v dveh mešanih štafetah.
Pred prvim štartom na 50m prosto je bila napetost na višku, noge so se tresle, misli begale sem ter tja. Ko se je slišal prvi pisk, se je vsa moja pozornost zožila in usmerila v progo in nalogo pred mano, vzdih in izdih, tukaj in zdaj, ostalo je steklo avtomatsko, brez razmišljanja. Po skoku se je napetost sprostila in sledil je občutek, ki ga najlažje opišem kot flow – stanje popolne osredotočenosti in usmerjenosti v določeno aktivnost, v mojem primeru – plavanje. Po tem prvem skoku, je bilo vse lažje. Razen čakanja na naslednji štart, saj je tekmovanje potekalo ves dan. (Katja)
Ko sem bila še v osnovni šoli sem odplavala par tekem v plavanju. Vendar morem reči, da je bilo z začetnimi občutki isto kot, da bi bilo prvič. In lahko rečem da je bil pozitiven strah večji kot pa takrat, ko sem prav trenirala plavanje. Prvi štart je bil zame prav tako na 50m prosto. Preden sem se odpravila na odskočno desko je v meni razbijalo srce 100/uro, takoj za tem, ko sem stopila na odskočno desko, sem si sama sebi rekla: prepusti se, odplavaj tako kot to znaš, uživaj v vsakem zamahu. Nato sem zaslišala 3 piske in skočila. Zaradi adrenalina, ki se je v trenutku, ko sem prišla v stik z vodo sprostil, nisem čutila nobenega napora, občutek sem imela, da sem lahka kot pero in da mi bo uspelo. In tako je tudi bilo. Bila sem ponosna nase in na svoj uspeh, ki mi je dal samo še več notranje motivacije za plavanje in preizkušanje svojih mej, kako samo sebe lahko še dodatno nadgradim z vajami, treningi, kondicijo. (Sarah)
Po tekmovanju je sledilo še druženje ob dobri kapljici in
okrepčilu. Delili smo si komplimente, vsak med nami je povedal svoje občutke
ter plane za naprej. Kaj vse bomo popravili glede tehnike, kje bomo vsak sebe
nadgradili in kje in kdaj so še tekme v letošnjem letu, ki jih bomo skupaj
osvojili. Velika zahvala gre prav bratoma Pribac in Robiju, ki so nama cel čas
stali ob strani, naju bodrili in nama vlivali vzpodbudne besede, zaradi katerih
sva vedeli, da kakršen koli že bo rezultat, bo OK. Njihova predanost k plavanju
je zelo velika in brezmejna, zato je še toliko lepše, da so pripravljeni svoje
znanje in entuziazem deliti tudi z nama in ostalimi soplavalci na treningih, ki
smo samo male ribice sredi bazena 😉
Na koncu lahko samo potrdiva, da so bile najine želje in
pričakovanja izpolnjene. Vtisi po tekmovanju samem so bili več kot pozitivni.
Nepozabna izkušnja, ki naju je navdala z željo po nadaljnjih preizkusih svojih
zmožnosti. Kar je seveda več kot odlična motivacija za prihodnja tekmovanja in
treninge. HOČEVA ŠE J Katja &
Sarah
Robi pa še dodaja: »Medalj nismo seštevali, jih je par kar nekaj med drugim tudi 2 zlati in 1 srebrna med štafetami. Drugi pomembni uspehi so še državni rekord na 800 (9:31), podij ŠD 3Športa (1., 2., 3.) na 800m ter absolutna zmaga na eksibicijski tekmi 25m šprint (12:38).«
