Vse se je začelo že pred dvanajstimi leti, ko sem se prvič preizkusila na triatlonu v Celju in presenečena dosegla tretje mesto v moji kategoriji. Ta šport mi je pritegnil veliko zanimanja, čeprav se po tem tekmovanju nisem več udeležila na nobenem drugem, sem si v prihodnosti želela postati triatlonka. V tem obdobju sem se polprofesionalno ukvarjala kar s tremi športi naenkrat – plavanje, atletika/gorski teki in nogomet. Dosegla sem kar nekaj pomembnih rezultatov ampak nikoli tistega, ki si ga vsak resni športnik želi – večja pomembna tekmovanja (Evropsko/Svetovno prvenstvo, Olimpijske igre). Zaradi različnih manjših ampak odločilnih razlogov (poškodbe, odrekanja, šolanje, itd.) sem se morala osredotočiti na samo en šport (nogomet), ki pa mi ni dal tistega veselja (čeprav sem upala vse do konca), ki se ga doživi v posameznih športih. Zato sem samo čakala na pravi trenutek v življenju, da se poslovim od nogometa in se posvetim tistemu kar me je veselilo že od malih nog – plavanje in tek. Dodati je bilo potrebno samo še kolo in že so me čakali triatlonski treningi. Odločila sem se tudi, da se prijavim v klub, ampak ker je to področje zame neznanka in v bližini mojega kraja ni nobenega kluba, sem se nekako na slepo odločila za ŠD 3ŠPORT, ker so me na obalo vabili prelepi spomini iz študijskih let in seveda okolica.
V zasledovanju tekmovalk pred menoj.
Podelitev – 2. mesto v kategoriji članice 2.
Po kratkih enomesečnih pripravah sem se udeležila mojega prvega duatlona v Ribnici. Tekmovanje je potekalo brez večjih zapletov. Po gneči na startu, sem prvih 5 km odtekla z malo rezerve in kolesarila po mojih zmožnostih, zadnji kilometri teka pa so bili kar težki, saj me noge niso več ubogale. V cilj sem prispela zelo utrujena ampak zadovoljna. Ko so objavili rezultate sem presenečeno videla moje ime na drugem mestu med članicami in na osmem mestu v absolutni razvrstitvi. Ves trud in utrujenost so bili poplačani in že sem nestrpno čakala na naslednji izziv…
Po enem tednu počitka in masiranja bolečih nog sem se odpravila na dvodnevno avanturo v Čatež. Prelepa narava me je napolnila z energijo in pripravljena sem bila na nov izziv – moj prvi letošnji triatlon. Tukaj je bila taktika malo drugačna, saj me je naslednji dan čakal še duatlon. Vseeno pa si nisem smela privoščiti preveč “šparanja” moči, ker je skupni rezultat triatlona in duatlona štel za Čateški pokal. Žvižg sodnika in že se je začelo plavanje v 50 m bazenu. Na treningih, ki sem jih opravila večinoma sama, je 750 m plavanja hitro minilo, tukaj pa se je vleklo in komaj sem čakala, da grem ven iz vode. Čeprav mi je plavalni del všeč, mi je bilo tokrat težko plavati predvsem zaradi gneče v bazenu. Končno sem se spravila iz vode in tekla do menjalnega prostora, kjer sem si nadela čelado, tekaške copate, pa še kolesarske hlače in majico, saj nisem imela pravega triatlonskega dresa. Zajahala sem kolo in se pognala v 25 km dolgo pot po vaseh okoli Čateža. Tudi kolesarska proga je bila težka, imela je veliko vzponov in spustov. Po končanem kolesarskem delu me je bilo malo strah, da me bodo zopet pustile na cedilu zakrčene mišice, ampak ne, tokrat mi je ostalo še dovolj energije za še zadnji del – 5 km teka. Tako, da sem v teku kar dosti pridobila na času in nadoknadila nekaj zaostanka, ki sem si ga nabrala na plavanju in kolesarjenju. Še malo in z nasmehom sem prišla v cilj. Po razglasitvi rezultatov sem zopet presenečeno in zadovoljno zagledala moje ime na vrhu, tokrat na prvem mestu med članicami in absolutnim rezultatom med ženskami na sredini, na sedmem mestu. Po podelitvi mi je zlata medalja okoli vratu dala dodatno energijo za duatlon naslednjega dne.
Triatlon – 1. mesto v kategoriji članice 2.
Sobota z malo počitka je mimo in že se pripravljam za duatlon. Tokrat pa je drugače, nimam kaj zgubiti, lahko samo pridobim. Na startu je bilo okoli 15 žensk, ampak samo pet se nas je borilo tudi za skupno uvrstitev za Čateški pokal. V bistvu sta bile prvi dve zame nedosegljivi, zato sem se osredotočila na tretjo. Na startu sem bila tokrat bolj previdna, se postavila pred gnečo in v bližini ostalih deklet. To se mi je obrestovalo, saj sem 5 km dolg tek odtekla zelo hitro in prišla v menjalni prostor kot druga. Na kolesarskem delu sem bila malce počasnejša, zato so me proti koncu nekatere tekmovalke dohitele. Ker pa nisem imela kaj zgubiti sem pospešila tempo in se jih držala do zadnjega metra. Menjavo sem opravila zelo hitro in tako se lahko podala na zadnjih 2,5 km teka in na lov za tretje mesto. Ob pospeševanju sem ujela dekle pred mano, jo nato prehitela in prišla v cilj s prednostjo. V mojem drugem duatlonu sem res uživala, pa še eno zlato medaljo dobila in tudi pokal za absolutno tretje mesto.
Duatlon – 1. mesto v kategoriji članice 2.
Duatlon – 3. mesto v absolutni razvrstitvi.
Skupni Čateški pokal pa mi je tokrat nepravično ušel iz rok in ostal mi je grenek priokus. Na tekaškem delu triatlona in tudi duatlona je nastala zmešnjava med moškimi tekmovalci in nekaj nesporazumov med sodniki, ki je oškodovala tudi ženski tekaški del triatlona. Sodniki so nam tek posledično izbrisali, tako da sem na koncu pristala na četrtem mestu namesto na skupnem tretjem. Ampak to je komaj moj začetek sezone in me zmešnjave sodnikov ne bodo kar tako ustavile pri doseganju ciljev. Vsak poraz je nova energija za naslednjo zmago…
S ponosom bom na naslednjih tekmovanjih nosila ime in barve kluba 3ŠPORT.Gremo novim dogodivščinam naproti…
…ker Življenje je Izziv! …’cause Life is a Challenge!
Tea P.
